Na Gorenjski cesti v Radovljici, kjer se nahaja več čudovitiih vil iz začetka 20. stoletja, je po temeljiti obnovi ponovno zasijala najbolj impozantna med njimi, tako imenovana Čebelica.
Čebelica je ena najbolj prepoznavnih stavb Radovljice, ki jo domačini poznajo predvsem po bogatem okrasju in značilnem okrasju nad vhodom – motivu čebeljega panja, po katerem je stavba dobila svoje ime. Zgrajena je bila leta 1906 po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha in velja za eno njegovih najboljših arhitekturnih stvaritev.
Radovljica v začeteku 20. stoletja
V tem času je Radovljica pričela pridobivati novo mestno podobo, mesto se je takrat začelo širiti v smeri proti Lescam. Osrednjo os nove mestne četrti, ob današnji Gorenjski cesti je predstavljal kostanjev drevored. Ob njem so konec 19. stoletja zgradili najprej šolo, gasilski dom in sodišče. To je bil čas ko so se mešali umetnostni tokovi odhajajočega historicizma in prihajajoče secesije. Objekti, nastali v prvem desetletju 20. stoletja, so bili prvi znanilci novega modernega okusa. Gorenjska cesta z bližnjo okolico tako še danes predstavlja izjemno kakovosten nabor umetnostnih slogov prve polovice 20. stoletja. Poleg Cirila Metoda Kocha so tu svoje stvaritve zapustili tudi Danilo Fürst, Josef Hornek, Josef Seeland, Willy Mohr.

Gorenjska cesta leta 1914. V ozadju Čebelica s parkom. (arhiv: Zvone Razinger)
Čebelica od izgradnje do danes
Ob svojem nastanku je Čebelica služila kot posojilnica in odvetniška pisarna v pritličju, nad njo pa so bila stanovanja. Njena fasada s čebeljimi motivi je bila v času nastanka edinstvena, okolico pa je dopolnjevala manjša parkovna ureditev, ki jo danes nadomešča parkirišče. Danes stavba v celoti služi prostorom Upravne enote Radovljica.

Čebelica ob izgradnji. (arhiv: dar)
Čebelica je od izgradnje doživela več prenov in predelav, tako na svoji fasadi, kot tudi v notranjosti. Zadnja večja prenova je potekala v fazah med leti 1984 in 1987, ko je bilo prvotno stavbno pohištvo nadomeščeno z novim industrijsko izdelanim. Opustili so škatlasta okna z načinom dvokrilnega odpiranja, nekatere estetske poudarke pa so preoblikovali v skladu s takratnimi tehnološkimi zmožnostmi. Restavratorsko pozornost so namenili popravilu fasade, ki so jo izvedli v oker barvi s poudarjenimi elementi v beli barvi. Stavba je od leta 1987 razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik lokalnega pomena.
Zaradi izjemne kulturne vrednosti je Zavod za varstvo kulturne dediščine leta 2023 skupaj z Občino Radovljica in Ministrstvom za javno upravo pristopil k celoviti obnovi stavbe. Cilj ni bil zgolj osvežitev, temveč rekonstrukcija originalnega stanja iz leta 1906.
Stavbi so vrnili izvirna okna na škatlo, z dvokrilnim odpiranjem, prvotno barvno zasnovo fasade, originalne arhitekturne poudarke in dekoracije, vključno s čebeljim panjem nad vhodom. Obnova je potekala v skladu s konservatorskimi smernicami, ki so omogočile, da se Čebelica ponovno predstavi takšna, kot si jo je ob izgradnji zamislil njen arhitekt.
Čebelica je le eden izmed arhitekturnih draguljev, ki pričajo o bogati zgodovini Radovljice. Mesto je kot muzej na prostem, kjer se prepletajo dela priznanih arhitektov, med njimi tudi družine Vurnik, ki je s svojim delom zaznamovala slovensko arhitekturno identiteto. Poleg secesijskih in historičnih stavb lahko v Radovljici občudujete tudi mestno jedro, ki ga krasijo ohranjene hiše iz 16.,17. in 18. stoletja, ostanke mestnega obzidja, obrambnega jarka in druge zanimivosti, ki s svojo zgodbo bogatijo prostor. Odkrijte jih na poti “Sprehod med kulturnimi znamenitostmi Radovljice”
Sprehod po Radovljici, ki poleg Linhartovega trga vključuje tudi druge znamenitosti in vas seznani z znanimi možmi iz Radovljice. Za lažjo orientacijo dodajamo tudi zemljevid.
Podajte se na sprehod po Radovljici in poiščite secesijsko Čebelico, vilo Beli dvor, Šarčevo in Šmajdovo vilo.
zapisala Kaja Beton, maj 2018
Eden najbolj prepoznavnih slovenskih arhitektov je bil rojen v Radovljici. Njegova najbolj znana stavba pa je tista s pisanim pročeljem na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Na spletni strani Turizma Ljubljana, jo imenujejo kar Vurnikova hiša.