Romanska bazilika z gotskimi in baročnimi predelavami ima ohranjene freske iz 15. stoletja. Župnijska cerkev sv. Andreja je obdana s starimi domačijami in še danes predstavlja središče vasi Mošnje.
BOGATE POSLIKAVE IZ 15. STOLETJA
Bogastvo cerkve v Mošnjah pri Radovljici se skriva v notranjosti. Iz obdobja gotike je ohranjen del stenske poslikave.
V prezbiteriju so freske Žirovniškega mojstra iz sredine 15. stoletja. Ohranjeni so prizori mučeništev apostolov. Mojster se z upodobitvami opira na lesoreze, nastale v Baslu okoli leta 1445, ki so bili v Evropi zelo razširjeni, danes pa so izgubljeni.
Oltarni prostor severne stranske ladje naj bi poslikal neznani mojster v drugi polovici 15. stoletja, ki je sledil tradiciji Mojstra bohinjskega prezbiterija. Rebra v oboku so okrašena, v poljih oboka so slike angelov. V loku sta sliki sv. Magdalene in sv. Helene.
Freske na steni so le deloma ohranjene, saj jih prekriva pozneje vzidani oltar. Ohranjena je le podoba klečečega moža, verjetno naročnika.
Zunanja podoba
Prva omemba cerkve sv. Andreja v Mošnjah sega v daljno leto 1154, ko je cerkev že stala. Pročelje je preprosto, brez pretiranega okrasja, a z lepim vhodnim portalom iz peračiškega tufa. Na zunanji strani prezbiterija in zvonika so ohranjene poslikave. Restavrirana je bila mogočna podoba sv. Krištofa iz 15. stoletja, ki je nekdaj veljal za priprošnjika pred nenadno smrtjo. Ljudje so verjeli, da če zjutraj vidijo njegovo podobo, jih tega dne ne bo doletela nenadna smrt.
Notranjost cerkve
Arhitektura cerkve in njena poslikava sta precej raznovrstni. Cerkev je v osnovi triladijska romanska bazilika z zvišano osrednjo ladjo in nižjima stranskima. V gotiki je cerkev dobila na zvonik in kapelo sv. Trojice, kjer je danes zakristija, ter prezbiterij. V tem času sta bili povišani tudi stranski ladji. V baroku je bil povišan prezbiterij, kar nakazuje ohranjena gotska poslikava.
Cerkev ima pet oltarjev. Glavni oltar sv. Andreja je delo radovljiškega kamnoseka Janeza Vurnika. Stranska oltarja sta posvečena sv. Štefanu ter sv. Kozmi in Damijanu, v stranskih kapelah pa Mariji, Materi dobrega sveta in sv. Družini. Slika v oltarju Matere dobrega sveta je iz 18. stoletja in je delo Fortunata Berganta iz Mekinj pri Kamniku.
Povezane novice
Romarsko središče z deli Ivana Vurnika
Brezjansko Baziliko obiščite zaradi milostne podobe Marije Pomagaj in zaradi del arhitekta Ivana Vurnika ter drugih slovenskih umetnikov.
Življenje v gorenjski vasi nekoč
Stari predmeti, ki so jih uporabljali dedki in babice vaščanov govorijo o zgodbi slovenske vasi.
_r.jpg)
vsak petek
Slavno zgodovino gradu Kamen vam bo predstavil lokalni vodnik, med raziskovanjem grajskih razvalin in bližnjih jamskih arheoloških najdišč pa se boste naužili tudi čudovitih razgledov na okoliške gore.
