Radovljica z muzeji, kulturnimi zanimivostmi in vrhunsko kulinariko ponuja odlično mesto za s kulturo obarvan dan. Na ta dan svoja vrata odpirajo trije muzeji v Radovljici, posebej toplo pa ljubitelji kulturnih znamenitosti vabljeni na Sprehod med kulturnimi znamenitostmi Radovljice.
Iz Radovljice se lahko peš sprehodite tudi v Vrbo, rojstni kraj dr. Franceta Prešerna. Predlog tega izleta smo zapisali tukaj.
Program ob kulturnem prazniku:
- 10.00 - 18.00: brezplačen vstop v Čebelarski muzej in Mestni muzej Radovljica
- 10.00 - 12.00 in 16.00 do 18.00: brezplačen ogled občasne razstave in stalne razstave ilustracij v Galeriji Šivčeva hiša
- 18.00: predstavitev nove številke muzejskega glasila Vigenjc, Kulturni dom v Kropi
Posebna kulinarična ponudba je Prešerni jedilnik v Hiši Linhart.
NA POT Z VLAKOM
Prihajate k nam iz Ljubljane, Kranja, Jesenic ali drugih krajev ob železniški progi? Potem priporočamo, da za pot izberete vlak. Mestno jedro je v neposredni bližini železniške postaje, na trasi Ljubljana - Jesenice pa vozijo tudi novi vlaki, ki navdušijo tako otroke kot odrasle.
Občina proslava ob kulturnem prazniku pa je na ogled na tej povezavi.
Virtualno proslavo so pripravili Občina Radovljica, Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Radovljica, Glasbena šola Radovljica in Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica..Na njej so nastopili učenci Glasbene šole Radovljica in dramski igralec Gregor Čušin z recitacijami Prešernovih pesmi.
Knjižnica Antona Tomaža Linharta pa bo vse obiskovalce na dan, ko praznujemo slovenski kulturni praznik, obdarila z izvirnim darilcem. Pred vsemi enotami boste lahko dobili pesmi za v žep.
Povezane novice
Vse znamenitosti Radovljice na enem sprehodu
Sprehod po Radovljici, ki poleg Linhartovega trga vključuje tudi druge znamenitosti in vas seznani z znanimi možmi iz Radovljice. Za lažjo orientacijo dodajamo tudi zemljevid.
Živeti skupaj. O čebeli in človeku.
Čebelarski muzej s sodobno razstavo odstira izjemen svet čebele kranjske sivke in slovenskega čebelarstva. Razstava približa zapuščino svetovno znanih čebelarjev in opominja o pomenu ohranjanja čebel in zdravega okolja zanje.
Anton Tomaž Linhart (1756–1795)
Spoznajte zakaj je bilo 18. stoletje prelomno za razvoj slovenstva in slovenskega gledališča.
Dediščina kovanja na enem mestu
Prikaz obdelave železa od železove rude do žeblja. Zgodovina kovaštva zaživi ob številnih maketah, ki jih bodo pognali samo za vas.
