Krožna pot po Kroparskih znamenitostih

Sprehod po Kropi pričnite pri parkirišču ob bajerju nekdanje spodnje fužine. Vodni zbiralnik (bajer) je preko vodnih korit in zapornic oskrboval z vodno energijo kroparsko Spodnjo fužino - topilnico železove rude, ki je bila v bližini bajerja postavljena sredi 16. stoletja.

Po stopnicah se spustite do ceste ter nadaljujte naravnost do Kulturnega doma Kropa. Dom velja obiskati zaradi razstave na prostem pred njim ter zaradi imenitnih kovanih vhodnih vrat. Od tam se vrnemo proti zbiralniku, a tik pod njim sledimo cestici v desno. Ta cestica nas pripelje do mosta čez Kroparico in naprej na t.i. Gosposko gaso, kjer zavijemo levo. Ob starih hišah z oblikovanimi portali in umetniško kovanimi detajli nadaljujemo pot do hiše Kropa 73, kjer zavijemo desno na dovoz in pred seboj vzremo stopnišče, ki se vzpenja na desni strani za hišo. Vzpnemo se po stopnišču, ki nas pripelje na cesto, kjer zavijemo levo in gremo v smeri cerkve.

Od cerkve sv. Lenarta, se nam odpre lepa razgled na naselje. Današnja cerkev je posvečena sv. Lenartu, ki je med drugim tudi zavetnik kovačev. Sezidana je bla leta 1481. Notranjost krasijo dela slovenskih umetnikov, med katerimi izstopa daritveni oltar umetniško kovaško delo domačinov Jožeta Šolarja in Joža Bertonclja.

Ko se naužiljete razgleda se po stopnišču nasproti cerkve spustite nazaj na Gosposko ulico, zavijete desno in prispete na osrednji trg - Plac.  Po urbanističnih posebnostih ter ohranjenih tehniških, kulturnih in zgodovinskih spomenikih spada Kropa med najpomembnejše slovenske zgodovinske kraje. Od leta 1953 je trško jedro kulturni spomenik državnega pomena.

Pot nadaljujete po isti strani potoka Kroparica, mimo hiše umetniškega kovača Joža Bertonclja. Prepoznate jo po čudovitem kovanem zmaju, pred hišo. Mimo Macolove hiše, nekdanje šole, ki izstopa zaradi elementov, značilnih za renesančne in baročne graščine, se podamo do Vigenjca Vice, edine ohranjene kovačnice za ročno kovanje žebljev, kjer v poletnem času lahko 1x tedensko doživite prikaz kovanja v živo, sicer pa si lahko utrip dogajanja ogledate preko povezave na qr kodi, ki jo najdete na info tabli pred vigenjcem.

Pot nadaljujemo naprej mimo parka proti delu Krope, ki se mu reče Kotel. Mimo garaž pridemo do mosta, ki ga prečimo in že smo na območju Učnega parka v Kotlu. Vzemite si čas za ogled dela nekdanje Matičkove hiše, Bodlajevega vigenjca in obzidja žganjarne.

Od tu lahko nadaljujete naprej po ozki cestici mimo hostla Kroparica in nato desno proti Slovenski peči, ki je najstarejša deloma ohranjena talilnica železa v Sloveniji (je iz 14.stoletja), ali pa se vrnete nazaj do Vigenjca Vice. Pot nadaljujete in zavijete čez prvi most desno. Na drugi strani Kroparice zavijete levo in nadaljujete mimo gostilne Pr Kovač, kjer priporočamo kulinarični postanek, saj gostilna slovi po odličnih kroparskih jedeh. Med sprehodom po ulici, ki vas vodi do osrednjega Placa bodite pozorni na umetelno oblikovane svetilke na hišak ter drugo okrasje.

Na desni vas pot tik preden pridete na Plac pripelje k Fovšaritnici, eni bolje ohranjenih fužinarskih hiš s stavbno zasnovo iz 17. stoletja. Ime hiše izhaja iz razmer, ki so bile značilne za kroparsko stanovanjsko kulturo tj. skupno kuhinjo z več ognjišči v veži. Zaradi velikega števila družin, ki je živelo v hiši in skupnimi ognjišči, je med gospodinjami večkrat prišlo do zavisti (foušije), ko so druga drugi gledale v lonce.

Pot nas, tokrat po drugi strani potoka pripelje nazaj na "Plac". Tukaj lahko opazimo Florijanovo znamenje iz 17. stoletja. Poslikava na znamenju nas spomni na čas, ko je na tem mestu leta 1605 škof Tomaž Hren pridigal proti reformaciji in nato leta 1620 povzdignil Kropo v samostojno župnijo.

Nadaljujete po desnem bregu Kroparice kjer kmalu pridete pred mogočno stavbo Kovaškega muzeja. Predlagamo obisk muzeja. V prvem nadstropju se nahaja maketa naselja, fužine in vigenjca, zbirka žebljev, kovaških in drugih pripomočkov ter zanimivosti. Zgornje nadstropje pa je namenjena umetniško kovanim izdelkom Joža Bertonclja.

Pot iz muzeja proti bajerju nas pripelje nazaj na izhodišče, tik pred parkiriščem pa se lahko povzpnete še do Kapelce.

Dodatek k poti:

OPICJA 1: Od Učnega parka v Kotlu lahko pot nadaljujemo do Slovenske peči, talilnice železa iz 14. stoletja, od tam naprej pa lahko raziskujemo strugo Kroparice do njenega izvira.

OPCIJA 2: pri izhodišču, nad parkiriščem lahko pot podaljšamo in se povzpnemo še do »Kapelce« podružnične cerkve Matere Božje. Cerkev stoji na mestu, kjer naj bi po izročilu 7 dečkov našlo podobico Marije in zanjo postavili oltarček. Po vrsti čudežev, jo je pričelo obiskovati vse več romarjev, ki je pozneje zamrla.