Cerkev sv. Janeza Krstnika

Na robu ravnine, pod gozdnatim gričevjem med Begunjami in Podvinom, stoji na griču stara cerkvica sv. Janeza Krstnika.

LEGENDA O ZVONENJU OB 11.00

Cerkev, do katere se iz vasi Spodnji Otok povzpnete v nekaj minutah po urejeni poti, se prvič omenja leta 1405. Iz obdobja turških vpadov se je ohranila legenda, ki pripoveduje, zakaj poldne namesto ob 12.00 tu bije že uro prej. Ko so se vasi in cerkvi približali Turki, so njihove konje napadli sršeni in jih pognali v beg. Ker se je to zgodilo natanko ob 11.00, v cerkvici še danes ob tej uri zvoni poldne. Legenda tudi pravi, da je neki Turek svojega konja tako močno pognal v beg, da je ta s kopitom udaril v cerkvena vrata in za vedno zapustil za seboj vdolbino.

Zunanja podoba

Pred vhodnimi vrati stoji lopa z zidanim oltarjem in prižnico, sezidana verjetno v začetku 16. stoletja. Opremljena je bila z lesenim kasetnim stropom, ki ga je poslikal Jernej iz Loke okoli leta 1530. Strop s figuralnimi poslikavami je bil uničen leta 1927. Imenitno so ohranjene poslikave na vhodnem pročelju iz sredine 15. stoletja. Naslikane so v slogu Janeza Ljubljanskega, ki je združil furlansko in koroško slikarsko dediščino. Freske upodabljajo Marijo in sv. Janeza pod Jezusovim križem, nad vhodom pa je na tronu sedeča Marija z detetom.
 

Notranjost cerkve

Glavni oltar sv. Janeza Krstnika je leta 1859 izdelal Matej Goričnik. Sliko zanj je leta 1923 naredil kranjski slikar Matija Bradaška ml. V severni kapeli je oltar, posvečen sv. Janezu Nepomuku, verjetno delo Mateja Goričnika iz okoli leta 1859. V južni kapeli je oltar posvečen sv. Martinu.