Umetniško kovaštvo

Tradicija kovanja, inovativno oblikovanje in pristno delo rok naredijo najboljše izdelke. Občudujete jih lahko na sprehodu po Kropi, Radovljici in Kamni Gorici. V UKO Kropa, turističnih informacijskih centrih ter pri drugih kovačih si lahko izberete tudi izdelek za vaš dom.

UMETNIŠKO KOVANI IZDELKI V KROPI

Ob sprehodu skozi Kropo obiskovalcu kmalu postane jasno, da to ni le kraj, kjer so nekdaj množično kovali žeblje, ampak kraj, kjer je doma umetno kovaštvo. Tradicionalno in sodobno oblikovani izdelki iz železa vas bodo spremljali na vsakem koraku. 
Stare fužinarske hiše še naprej krasijo kovani izdelki starih mojstrov samoukov. Na pokopališču ob cerkvi sv. Lenarta v Kropi je še precej umetelno oblikovanih kovanih križev.

Kulturni dom (Kropa 3) krasijo velika kovana vrata in okenske mreže, izdelane v delavnici UKO Kropa v petdesetih letih 20. stoletja. Na kroparskem Placu stoji spomenik NOB s kovanimi skulpturami domače delavnice. V zadnjih letih Kropo krasi sodobno oblikovana kovana ulična oprema, prav tako delo domače delavnice UKO Kropa. Prav ob glavni cesti proti Jamniku pa pred vhodom v staro fužinarsko hišo stoji znameniti kovani zmaj.

UMETNIŠKO KOVANI IZDELKI V KAMNI GORICI

Tudi Kamna Gorica je bila nekdaj središče kovanja žebljev. Umetniško kovane izdelke najdete na starih fužinarskih hišah ter kot del sodobnega oblikovanja prostora.

Na sprehodu skozi vasico vas bodo spremljale kovane ograje na mostovih ter polkna in okenske mreže na hišah. Zanimiva kovana vrata so na Langusovi kapelici ter na vhodu na pokopališče. Čudoviti kovani izdelki so tudi v notranjosti cerkve.

KOVANA OPREMA V RADOVLJICI

S sodobno oblikovanimi izdelki iz železa  se bohoti tudi Radovljica. Park in parkirišče ob starem mestnem jedru osvetljujejo unikatne ulične svetilke, ob glavni cesti skozi Radovljico pa mestoma stojijo umetelno zasnovane in kovane ograje.

RAZVOJ UMETNIŠKEGA KOVAŠTVA V KROPI

Kropa, sinonim slovenskega kovaštva, je v 20. stoletju postala središče umetniškega kovanja. Gre za unikatno ali maloserijsko oblikovanje železa s kovanjem. Posamezni izdelek je rezultat dela oblikovalca in kovača. Čeprav so oblikovane železne naoknice in vrata, kovane okenske mreže, kljuke in izveski krasili fužinarske hiše v Kropi in Kamni Gorici že v prejšnjih stoletjih, je bilo do 20. stoletja njihovo izdelovanje namenjeno za domačo rabo. 

Po propadu fužinarskega žebljarstva v 19. stoletju in z industrializacijo ročnega kovanja v prvi polovici 20. stoletja se je v Kropi začel specializiran razvoj umetniškega kovanja. Najprej v okviru kovinarske zadruge, pozneje v samostojnem podjetju UKO Kropa, ki je še danes največja umetnokovaška obrtna delavnica v Sloveniji. Poleg tega bogato izročilo umetniškega kovanja ohranjajo in nadaljujejo samostojni umetniški kovači v Kropi, Kamni Gorici in tudi drugih krajih Radol'ce.

Posebno mesto med slovenskimi umetniškimi kovači zaseda Kropar Joža Bertoncelj (1901–1976), ki je pri svojem delu sodeloval s priznanimi arhitekti (Jožetom Plečnikom, Borisom Kobetom, Ivanom Špinčičem in drugimi). Pogosto pa je bil oblikovalec in hkrati kovač, mojster svoje obrti. Z izvirnimi, ustvarjalnimi in unikatnimi izdelki iz železa (zmaji, lestenci, okenske mreže, ograje) je zaslovel ne le po Sloveniji, temveč tudi v širšem prostoru. Zbirko njegovih del si lahko ogledate v Kovaškem muzeju v Kropi.