23. Festival Pranger

PROGRAM 2026

Četrtek, 17. september 2026, Radovljica

13.00, Atrij Radovljiške graščine, Linhartov trg: otvoritveni sprejem Visit Radol’ca in uvod v gorenjski del festivala: razstava Oblečene knjige, glasbeni nastop Boštjan Soklič, Tantadruj
V sodelovanju z Visit Radol’ca, Muzeji radovljiške občine, Knjižnico Antona Tomaža Linharta Radovljica, Lesarsko šolo Maribor in župnijo sv. Petra Radovljica. 

15.00–18.00, Knjižnica Antona Tomaža Linharta, 1. kritiška razprava

Franci Novak: Zgodbe o tebi, izbrala Majda Travnik Vode
Tina Volarič: Nekje notri je uho, izbral Vid Bešter
Moderira: kritičarka Diana Pungeršič
19:00, Knjižnica Antona Tomaža Linharta, Čajna Soba, spoznavni večer

Petek, 18. september 2026, Radovljica

9.00, Knjižnica Antona Tomaža Linharta, predavanje Vsi Prešerni
Vodi: Jure Sinobad

Drugi dan v Radovljici začenjamo s predavanjem o dediščini Prešernov v Radovljici. Zgodovinar mag. Jure Sinobad nam bo predstavil sledi, ki so jih pustili različni pripadniki starega gorenjskega kmečkega rodu Prešernov v deželi pod Stolom od 15. do 20. stoletja, ki so se kaj kmalu vzpeli po družbeni lestvici, vključno z Janezom Krstnikom Prešernom, palatinskim grofom. V pisnih virih je bil prvi v listinah izpričani Prešeren namreč omenjen leta 1441, bil pa je Radovljičan. Razstava in knjiga sta po četrt stoletja raziskovanja nastali v sodelovanju Staneta Adama in Jureta Sinobada ob 225 obletnici rojstva našega največjega pesnika.

10.00–13.00, Knjižnica Antona Tomaža Linharta: 2. kritiška razprava

Blaž Lukan: »Fànce, Fànce!« Njene pesmi in pesmi zanjo, izbral Vid Bešter
Lukas Debeljak: Drevo, ki ga pišemo nihče, izbrala Varja Balžalorsky Antić
Moderira: kritičarka Diana Pungeršič
16.00–17.00, Arhitekturno-literarno vodenje: Radovljica. Prostor prostosti

Vodi: Janko Rožič, startna točka: Linhartova soba

Arhitekt, urbanist in esejist Janko Rožič bo na sprehodu po zgodovinskem jedru predstavil posebne poglede in vpoglede v arhitekturo in naravo Radovljice. Skozi najsodobnejša spoznanja prostorske stroke se bo dotaknil najstarejše modrosti umeščanja v prostor, ki so jo stari mojstri in naši predniki ves čas uglaševali z naravo. Oni so uglaševali, ne pa oglaševali, zato sledovi njihovega dela stojijo že stoletja. “Prostor prostosti” je osrednja arhitekturno-filozofska misel Janka Rožiča. Pravi prostor ni omejen z zidovi ali ograjami, temveč že v imenu nosi prostor, iz katere se razvije preprostost bivanja. Rožič je to filozofijo udejanjil v več prelomnih projektih v slovenskem prostoru, najbolj znan je koncept Hostel Celica (Ljubljana). V sodelovanju z umetniki je nekdanji strogi avstro-ogrski vojaški zapor preoblikoval v odprt kulturni center in barvito zatočišče. Njegov ključni izziv je bil, kako iz zaprtega zapora ustvariti odprt “prostor prostosti”. Njegove misli poudarjajo, da je prostor treba razumeti kot presečišče več lepih umetnosti – arhitekture, kiparstva in slikarstva – ter kot prostor, ki spodbuja dialog, svobodo in ustvarjalnost, namesto da ljudi omejuje s parcialnimi interesi. 

18.00, Baročna dvorana v graščini: Poezija & ples & druženje pri prangerju
Poezija Prangerjevih pesnikov in pesnic v sodelovanju s Kajo Lin J. Avguštin, ki bo ustvarila plesne vinjete. Govorica gibanja, diha, zadržkov in prehodov v dialogu s poezijo
Povezuje: Katja Bevk

Pranger je združil moči s plesalko in koreografinjo Kajo Lin Jagodič Avguštin, katere izraz zaznamujejo močna telesna prezenca, poetičnost in subtilno raziskovanje notranjih stanj. Njen ples ne pripoveduje zgodb linearno, temveč odpira prostore občutij, napetosti in tišin, ki lahko vzniknejo tudi med verzi. Njena prisotnost ne bo zgolj spremljava poeziji, ampak nekakšen vzporedni tok — telo, ki posluša, odzvanja in včasih nadaljuje tisto, kar pesem šele nakaže. V dialogu z besedo bo nastajala drugačna govorica: govorica gibanja, diha, zadržkov in prehodov.

Sobota, 19. september 2026, Radovljica

9.00, Knjižnica Antona Tomaža Linharta, vodenje in 120. obletnica knjižnice
Vodi: Katja Bevk

10.00–13.00, Knjižnica Antona Tomaža Linharta: 3. kritiška razprava

Marcello Potocco: Dnevnik zelene premičnice, izbrala Varja Balžalorsky Antić
Jernej Grlj: Tišina, izbrala Majda Travnik Vode
Moderira: kritičarka Diana Pungeršič
15.00–16.30, Pranger za potohodce: vodenje po Lambergovi poti
Startna točka: parkirišče Krpin, Begunje. Pohod čez Jamo Zijavko do Kamna. Potrebna je pohodniška obutev. Vodi: Sašo Gašperin.

17.00, Grad Kamen: Pranger x Lamberg – ambientalno branje

Berejo: Franci Novak, Lukas Debeljak, Marcello Potocco
Glasba: Gašper Primožič & Tomaž Štular
Nagovora: Božena Kolman Finžgar in Peter Kolman
Povezuje in pripoveduje: Katja Bevk
V sodelovanju s Turističnim društvom Begunje.

Kdor bo po sobotnem kosilu razpoložen za pohod, ga v družbi lokalnega vodnika vabimo na Pranger za potohodce! Po Lambergovi poti od Krpina čez jamo Zijavko boste spoznali bogato zgodovino gradu, na katerem je v dolgih stoletjih prebivalo več plemiških družin. Med njimi najbolj poznana je rodbina Lambergov, tukajšnji vitez Gašper II. Lamberg je bil eden najbolj znanih turnirskih bojevnikov svojega časa. Na fascinantnih ruševinah gradu Kamen rodbine Lamberg si bomo po vseh treh debatah in pohodu privoščili še sproščeno branje v naravi. Vpeljal ga bo nagovor častne gostje, dolgoletne zagovornice kulture v Radovljici, Božene Kolman Finžgar, slišali bomo pravljico o zmaju in škratu Kovačku, glasbeno pa nas bosta spremljala operni solist Tomaž Štular in harmonikar Gašper Primožič.

18:15, Grad Kamen: Interaktivna zakuska rož’ce in železo

Interaktivna zakuska: Mateja Reš

Branju bo sledila interaktivna zakuska rož’ce in železo izpod prstov lastnice ekološke kmetije in vrtnarije Reš, ki s svojimi dobrotami sodeluje s številnimi restavracijami, vključno z michelinskimi. Za Pranger bo izbrala in pripravila jedi, polne železa, ob kuhanju bomo lahko izvedeli, v katerih rastlinah se ga skriva več, kot smo vedeli, vse skupaj pa nas bo okrepilo in pospremilo v večer.

Nedelja, 20. september 2026, Kropa

09.30–11.15, Kropa – mesto muzej: vodenje in ogled, žebljarska & fužinarska dediščina

11.30, Velika dvorana Kulturnega doma Kropa, Jezikokovna kovačija: o kroparskem govoru v teoriji in praksi
Vodijo: Anže Habjan (KD Kropa), dr. Jožica Škofic (ZRC SAZU), Metka Kavčič (MRO).
V sodelovanju z Občino Radovljica, Muzeji radovljiške občine, Kulturnim društvom Kropa

13.30, Gostilna pri Jarmu: poslovilno kosilo in privez duš do naslednjega leta

Letošnja tema je fužinarsko navdihnjena poezija in železo. Od konceptualne razprave v Ljubljani, pravljice o škratu Kovačku v Begunjah, pa kovanih daril do srca kovaštva v radovljiški občini: zadnji festivalski dan se bomo odpravili v Kropo. Ogledali si bomo Muzej kovaštva ter v tem delu Evrope edini ohranjen historični Vigenjc, v katerem se bo vsak lahko preizkusil v kovanju. Sprehodili se bomo tudi do hiše Fovšaritnice, si ogledali tradicionalno fužinarsko hišo, ob sprehodu po Kropi pa ne moremo mimo še ene pomembne rojstne hiše. 

Na pranger bomo postavljali vprašanja vse od krhkosti časov do trdnosti stališč.

Prangerjeva zasnutja bodo tokrat uvita tudi v dialektološke asociacije. »Jezikokovna kovačija« z dr. Jožico Škofic ter čoftarskim gledališčem Anžeta Habjana in Kulturnega društva Kropa bo z razlago in prikazom kroparskega govora s pogrkovanjem na zadnji festivalski dan sklenila druženje železa in poezije pod plavžem iz poznega srednjega veka (Slovenska peč).