Radol'ca, kjer je šport doma tudi pozimi

Radovljica je s športom močno povezana. Tu so bili in so doma posamezniki, ki so postavljali mejnike slovenskega in svetovnega športa ter zmagovali na najodmevnejših tekmah. Predvsem zimski športniki se pri nas očitno kljub temu, da nimamo posebej velikih zimskih športnih središč, dobro počutijo. K temu verjetno pripomore lokacija, ki omogoča enostaven in hiter dostop tako do Pokljuke, Kranjske Gore in Planice.

V preteklosti so sicer na območju občine delovala kar tri manjša smučišča: v Kamni Gorici, Kropi ter v Begunjah na Gorenjskem. Zadnjih nekaj desetletij deluje v dobrih zimah le še smučiče v Kamni Gorici, kjer uredijo tudi proge za tek na smučeh, drugi dve smučišči pa sta opuščeni.

Vsako zimo pa lahko ljubitelji drsanja obiščete pokrito drsališče v športnem parku v Radovljici, kot rečeno pa ni daleč do smučarskih središč v Julijskih Alpah.

V Begunjah na Gorenjskem obratuje tudi svetovni znani in večkrat nagrajeni proizvajalec smuči - Elan. Pri njih se lahko o zgodovini smuči ter tehnologiji izdelave poučite tudi v Alpskem smučarskem muzeju Elan.

Če se vrnemo k našim športnikom - športnikov olimpijcev in udeležencev na svetovnih prvenstvih je bilo veliko, spodaj  pa predstavljamo le nekaj najbolj zanimivih dosežkov ter zanimivosti:

Prvi Slovenec, ki je na smučeh v Planici leta 1941 preskočil magično mejo 100 metrov je bil v Podnartu rojeni Rudi Finžgar. Kasneje je postavil še vrsto državnih rekordov, njegov zadnji rekordni skok je meril 117 metrov, dosegel pa ga je leta 1951 v Obersdorfu. »Der Rote Teufel aus Titoland« (Rdeči hudič iz Titolanda), kot so Rudija Finžgarja zaradi njegovega kombinezona rdeče barve klicali v Nemčiji, pa ni bili samo odličen športnik, ampak tudi izvrsten gospodarstvenik in organizator. V času druge svetovne vojne je v Cerknem v izredno zahtevnih pogojih organiziral edino zimsko športno tekmovanje v okupirani Evropi, po vojni pa je v Begunjah ustanovil svetovno znano tovarno športnega orodja Elan.

Član državne reprezentance v smučarskih skokih je bil tudi znameniti glasbenik Slavko Avsenik iz Begunj. Nadaljevanje skakalne kariere mu je žal preprečila poškodba po hudem padcu na skakalnici v Celovcu. Kljub temu je Slavko vse življenje ostal velik ljubitelj skakalnega športa, kar nenazadnje dokazuje tudi ponarodela polka »Planica, Planica«.

Prva udeleženca zimskih olimpijskih iger iz Radovljiške občine sta bila Tine Mulej – »Mulejev Tinček« iz Begunj in Matevž Kordež iz Krope. Alpski smučar Tine Mulej, večkratni državni prvak v smučanju, je na prvi povojni olimpijadi v St. Moritzu leta 1948 je nosil tablo z državnim napisom. Udeležil se je tudi zimskih olimpijskih iger v Oslu 1952 in 1956 v Cortini d'Ampezzo. Slovel je kot neugnan skakalec, ki nikoli ni poznal strahu. Starejši Begunjci se še danes spominjajo njegovih vratolomnih »podvigov« na strmih pobočjih Begunjščice. Za njegov največji športni uspeh velja sanjsko 3.mesto v smuku na znamenitem »Petelinjem grebenu« v avstrijskem Kitzbühlu.

Smučarski tekač Matevž Kordež je na olimpijskih igrah v St. Moritzu nastopil v ekipnem teku in teku na 50 kilometrov. Olimpijskih iger 1952 v Oslu se je udeležil skupaj s svojo sestro Angelo Kordež, ki velja za prvo radovljiško žensko udeleženko zimskih olimpijskih iger.

Zimskih olimpijskih iger leta 1956 v Cortini d'Ampezzo se je poleg Kordeža in Muleja udeležil tudi vsestranski alpski smučar Franc Cvenkelj iz Peračice, član SŠD Dr. France Prešeren iz Radovljice. V Begunjah se ga spominjajo predvsem kot izjemnega konstruktorja v tovarni Elan, ter neutrudnega športnega delavca, mentorja in organizatorja. Bil je glavni pobudnika izgradnje trim steze v Krpinu, Bloudokov nagrajenec ter nosilec olimpijske bakle leta 1984.

Na zimskih olimpijskih igrah leta 1976 v Innsbrucku je nastopil smučarski skakalec Ivo Zupan, ki danes živi v Zapužah. Kasneje je deloval tudi kot smučarski trener pri SSK Stol Žirovnica, kjer je med drugimi treniral tudi kasnejšega svetovnega prvaka Francija Petka. Smučarski skakalec je bil tudi njegov sin Bine Zupan, zmagovalec kontinentalnega pokala v Bischofshofnu leta 2006.

 V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Barbara Pikon, članica smučarskega kluba Radovljica in kasnejša znana smučarska učiteljica,  kar dvakrat osvojila naslov državne prvakinje v smuku. Državna prvakinja in članica slovenske ženske smučarske reprezentance je bila tudi njena klubska kolegica Andreja Urh.

Med leti 1959 in 1975 so naslove državnih prvakov redno osvajali tudi člani Sankaškega kluba Begunje. Na nekdanjo tradicijo sankanja v Begunjah danes spominja le še Sankaška koča pri Sv. Petru.

Prvo zimsko olimpijsko medaljo za nekdanjo Jugoslavijo in Slovenijo je na olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984 osvojili Jure Franko, ki danes živi v Radovljici. Po tem nepozabnem uspehu, so ga v legendarni sarajevski satirični skupini Top lista nadrealista počastili z znanim sloganom »Volimo Jureka više od bureka«, mesto Sarajevo pa ga je razglasilo za častnega občana.

Franci Petek iz Lesc se je 10. februarja leta 1991 v italijanskem Predazzu v zgodovino zapisal kot prvi slovenski svetovni prvak v smučarskih skokih. Bil je tudi prvi olimpijski zastavonoša samostojne Slovenije na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu leta 1992. Franci Petek je nekdanji direktor Smučarske zveze Slovenije, od leta 2020 pa vodi Nordijski center Planica. Leta 2025 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.

Tanjo Volčjak iz Begunj lahko štejemo za eno prvih slovenskih vrhunskih smučarskih skakalk, ki so orale ledino ženskih tekmovalnih smučarskih skokov. Pri komaj petnajstih letih starosti je leta 1998 kot prva slovenka preskočila razdaljo stotih metrov.

Iz Radovljice je doma tudi alpski smučar Matej Jovan, stalni član državne smučarske reprezentance in večkratni udeleženec tekem za svetovni pokal. Na svetovnem mladinskem prvenstvu leta 1989 na Aljaski je osvojil srebro v kombinaciji in bron v superveleslalomu, poznamo ga tudi kot glasbenika, člana Košir Rap Team-a oz. skupine Pasji kartel.

Andrej Zupan iz Mošenj velja za najbolj uspešnega slovenskega tekmovalca v lokostrelskem biatlonu. Leta 2003 je v nemškem Mittenwaldu osvojil naslov svetovnega prvaka v lokostrelskem biatlonu.

V Lescah si je dom ustvaril Jakov Fak, prvi obraz slovenskega biatlona, svetovni prvak, zmagovalec tekem za svetovni pokal in dobitnik olimpijskih kolajn. Na olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010 je s tretjim mestom v šprintu osvojil prvo olimpijsko medaljo v biatlonu za Hrvaško. Naslednjo sezono je prestopil v Slovensko biatlonsko zvezo. Kot njen član je Svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu leta 2012 osvojil srebrno medaljo v mešani štafeti, leta 2018 pa je na individualni tekmi na 20 km na olimpijskih igrah v Pjongčangu zasedel drugo mesto in osvojil srebrno medaljo – jubilejno dvajseto zimsko olimpijsko medaljo za Slovenijo.

V Radovljici danes živi tudi Peter Prevc, eden najboljših smučarskih skalalcev vseh časov: dobitnik velikega kristalnega globusa, svetovni prvak v poletih, zmagovalec Novoletne turneje in dobitnik olimpijskih medalj. Peter Prevc je tudi prvi zemljan, ki je leta 2015 v Vikersundu na smučeh uspel preskočiti razdaljo 250 metrov. Aktualni svetovni rekord v smučarskih poletih 254,5 metrov je danes v rokah njegovega mlajšega brata Domna Prevca.

Med mladimi športniki na področju zimskih športov v Radovljici izpostavljamo predvsem smučarko Tajo Prešeren, hokejista Jana Goličiča ter druge člane aktualne slovenske hokejske reprezentance doma iz naših krajev.

Vzemite si čas in si oglejte decembrsko zimsko mestno galerijo. Sprehodite se vse do cerkve sv. Petra in do razgledne točke nad reko Savo. V času podnebnih sprememb s tokratno galerijo opozarjamo na skrb za ranljivo okolje in si želimo, da bomo tudi na območju Radovljice v prihodnje lahko ohranjali tradicijo zimskih športov ter rekreacije.

Avtorica poslikav:

Meta Šolar (r. 1989) je akademska slikarka iz Radovljice. Umetnica ustvarja in razstavlja po Sloveniji in svetu, za svoje delo je že prejela mednarodne nagrade. Vodi tudi likovne delavnice in tečaje.