Radovljica je dežela čebelarjev, s Čebelarskim muzejem, ki že več kot 60 let domuje v Radovljiški graščini, pa predvsem v zavesti Slovencev velja za slovensko prestolnico čebelarstva. Nenazadnje je le streljaj oddaljena od rojstnega kraja Antona Janše.
Ob tradicionalnem Dnevu medu v kulinariki, ki bo soboto, 17. septembra, v Lescah, smo se ozrli k tej cenjeni sestavini. O tem, kako med uporabimo v kulinariki, smo povprašali Marijo Arh Ivanšek, dolgoletno profesorico na Srednji gostinski in turistični šoli Radovljica.
Preden se podate na okušanje medenih jedi, nedvomno pripročamo obisk Čebelarskega muzeja v Radovljici, kjer boste izvedeli ne le kako med nastaja, ampak tudi kaj vse poleg medu še pridelajo čebele. Čebele so res izjemna bitja, ki jih Slovenci še posebej spoštujemo.
»Pri kuhanju z medom je podobno, kot pri spajanju hrane in vina – osnovno pravilo bi lahko bilo, da gredo svetlejši odtenki k lažjim jedem, temnejši pa k težji, bolj konkretni hrani,« uvodoma pojasni Marija Arh Ivanšek, ki je radovljiške dijake vse do letos vodila na medenih (in ostalih kulinaričnih) dogodkih, nedavno pa se poslovila od šolskih klopi, saj se je upokojila. Že trenutek zatem Marija Arh Ivanšek poudari pomembno: »Vsekakor je treba vselej poskusiti, kaj gre skupaj, in kombinirati tako, da se med ujame z jedjo oziroma obratno.«
Če govorimo o nekaterih splošnih navodilih, pa je akacijev med najbolj nevtralen in ga uporabljamo takrat, ko recimo pri sladicah nočemo pretirano izrazitega medenega okusa, ampak iščemo zgolj nekaj, da bo jedi dodalo sladkost. Kostanjev med, ki je tudi temnejšega odtenka, zna jed tudi zagreniti, zato pri njegovi uporabi priporočamo previdnost.
Lipov med je za najbolj svež in se lepo poda k svežim jedem, tudi k svetlemu oziroma belemu mesu. Gozdni med pa bi lahko bolj priporočali k pikantnim jedem in tudi k rdečemu mesu. Marija Arh Ivanšek poudari tudi to, da gre pri uporabi medu v kulinariki paziti predvsem na to, da te cenjene sestavine ne segrejemo preveč, temveč da jo, če se le da, v jed vključimo po koncu toplotne obdelave.
V preteklosti so dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica na Dnevu medu v kulinariki pripravljali zares raznolike jedi: od sladic do solate, ki ji je ritem narekovala medena polivka.
Tudi letos dijaki radovljiške šole, tokrat pod mentorstvom profesorjev Simona Malca in Toneta Tuška, že pospešeno razmišljajo o tem, kako bi strd (kot se je med imenoval v preteklosti) vpletli v kuhanje. Za tokratni Dan medu v kulinariki načrtujejo pripravo šmorna, dopolnjenega z medenimi omakami – namig za pripravo te jedi najdete v Špelini shrambi.
Morda še to: nekaj raznolikih medenih receptov so zbrali na Čebelarski zvezi Slovenije, kjer najdemo različne zanimive ideje, med drugim tudi medeno kraljičino župo, čokoladno salamo z medom, različne palačinke, medenjake, kreme, medene potice …
In, ne pozabite – čebelarji, ki smo jih v Radovljici in okolici srečali te dni, so nam namignili, da tudi jutranjo kavico pijejo z medom. Točno takšno, zraven pa še številne medene napitke, lahko naročimo tudi v Kavarni Panj, ki domuje v vrhnjih prostorih Čebelarskega centra Gorenjske (Rožna dolina 50a, Lesce). In prav v centru bo, kot že zapisano uvodoma, v soboto, 17. septembra, od 10. ure dalje tradicionalni Dan medu v kulinariki.
Naj (tudi med pripravo jedi) medi!
Sejem lokalnih dobaviteljev, rokodelskih izdelkov in starin poteka vsako prvo soboto v mesecu, med 10. in 12. uro, na trgu pred cerkvijo, v primeru slabega vremena pa v Radovljiški graščini.
Obisk čebelarskega centra vam razkrije sodobno čebelarstvo in vas popeljali v skrivni svet čebel.
Čebelarski muzej s sodobno razstavo odstira izjemen svet čebele kranjske sivke in slovenskega čebelarstva. Razstava približa zapuščino svetovno znanih čebelarjev in opominja o pomenu ohranjanja čebel in zdravega okolja zanje.