Medene kuharske ideje

Radovljica, kjer v Radovljiški graščini že več kot 60 let domuje Čebelarski muzej, velja za prestolnico slovenskega čebelarstva. V sosednjih Lescah domuje Čebelarski razvojno izobraževalni center Gorenjske, v neposredni bližini pa se je rodil znameniti čebelar Anton Janša. To so kar trije razlogi, da med vključujemo tako v turistične spominke kot tudi v ponudbo lokalnih kulinaričnih doživetij in gastronomije.

Preden se podate na okušanje medenih jedi, nedvomno pripročamo obisk Čebelarskega muzeja v Radovljici, kjer boste izvedeli zanimivosti iz sveta čebel in lažje razumeli zakaj ga tako cenimo, spoznali pa boste tudi druge pridelke iz čebeljega panja. Čebele so res izjemna bitja, ki jih Slovenci še posebej spoštujemo. 

MED V KULINARIKI

Med radovljiški čebelarji, in tudi domačini, razumemo ne le kot del tipičnega slovenskega zajtrka ampak ga radi uporabljamo tudi v kulinariki. Kako med uporabimo v kulinariki, smo povprašali Marijo Arh Ivanšek, dolgoletno profesorico na Srednji gostinski in turistični šoli Radovljica. 

»Pri kuhanju z medom je podobno, kot pri spajanju hrane in vina – osnovno pravilo bi lahko bilo, da gredo svetlejši odtenki k lažjim jedem, temnejši pa k težji, bolj konkretni hrani,« uvodoma pojasni Marija Arh Ivanšek, ki je radovljiške dijake vse do letos vodila na medenih (in ostalih kulinaričnih) dogodkih, nedavno pa se poslovila od šolskih klopi, saj se je upokojila. Že trenutek zatem Marija Arh Ivanšek poudari pomembno: »Vsekakor je treba vselej poskusiti, kaj gre skupaj, in kombinirati tako, da se med ujame z jedjo oziroma obratno.«

Če govorimo o nekaterih splošnih navodilih, pa je akacijev med najbolj nevtralen in ga uporabljamo takrat, ko recimo pri sladicah nočemo pretirano izrazitega medenega okusa, ampak iščemo zgolj nekaj, da bo jedi dodalo sladkost. Kostanjev med, ki je tudi temnejšega odtenka, zna jed tudi zagreniti, zato pri njegovi uporabi priporočamo previdnost.

Lipov med je za najbolj svež in se lepo poda k svežim jedem, tudi k svetlemu oziroma belemu mesu. Gozdni med pa bi lahko bolj priporočali k pikantnim jedem in tudi k rdečemu mesu. Marija Arh Ivanšek poudari tudi to, da gre pri uporabi medu v kulinariki paziti predvsem na to, da te cenjene sestavine ne segrejemo preveč, temveč da jo, če se le da, v jed vključimo po koncu toplotne obdelave. 

Med lahko uporabljamo v zelo različnih jedeh: od sladic do solate, kjer se izvrstno izkaže medena polivka.

Nekako najlažje pa je pričeti pri sladkih jedeh. Šmorn oziroma carski praženec na primer lahko dopolnite z medenimi omakami – namig za pripravo te jedi najdete v Špelini shrambi. 

Morda še to: nekaj raznolikih medenih receptov so zbrali na Čebelarski zvezi Slovenije, kjer najdemo različne zanimive ideje, med drugim tudi medeno kraljičino župo, čokoladno salamo z medom, različne palačinke, medenjake, kreme, medene potice …

In, ne pozabite – čebelarji, ki smo jih v Radovljici in okolici srečali te dni, so nam namignili, da tudi jutranjo kavico pijejo z medom. Točno takšno, zraven pa še številne medene napitke, lahko naročimo tudi v Kavarni Medena vila, ki domuje v vrhnjih prostorih Čebelarskega centra Gorenjske (Rožna dolina 50a, Lesce). 

Naj (tudi med pripravo jedi) medi!

Vsebina je nastala v sklopu projekta LAS "EKO Okusi Slovenije", ki je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Za vsebino je odgovoren Javni zavod Turizem in kultura Radovljica. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vir financiranja: Evropski skmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP)