Lect je poltrajno pecivo v obliki ploščic ali figuralnih, ornamentiranih ali predmetnih podobnjakov. Glavna sestavina testa je poleg moke med. Testo je oblikovano v lesenih ali pločevinastih modelih ali prostoročno.
Prvotno medeno pecivo ni bilo barvano, ampak je bilo značilne medene barve. Takšen lect je najbolj poznan z območja Škofje Loke in Dražgoš na Gorenjskem. Delavni postopki v lectarstvu in medičarstvu se do srede 19. stoletja niso bistveno spremenili. V bidermajerskem času pa se je pojavil lect z okrasjem iz barvanega sladkorja, škroba in želatine. Nastajala so živobarvna lectova srca z ogledalci, verzi, sličicami. Tak lect še danes izdelujejo tudi v Radol'ci.
Lectarija se nahaja v kleti gostilne Lectar na Linhartovem trgu 2 v Radovljici. Tam si lahko ogledate prikaz postopka izdelave na tradicionalni način. Lectarsko, medičarsko in svečarsko delavnico je že leta 1766 v hiši odprl Jakob Krivic. Obrt je prevzel njegov sin in v hiši odprl še gostilno. Hiše se je zaradi obrti prijelo ime Pri lectarju.
Značilni izdelki radovljiške delavnice so rdeča in pisano krašena lectova srca. Nekdaj so bili lectovi srčki priljubljeni predvsem kot dragocena ljubezenska darila. Srce je simbol ljubezni, rdeča barva je simbol strasti. Rumena pentljica na lectu naj bi simbolizirala neskončnost, zelena rožica pa rast in razvoj. Ogledalce na srčku pa je dekletom omogočalo, da so se v njem občudovala. Namesto ogledalca je na lectu pogosto tudi verz z ljubezensko ali hudomušno vsebino. Druge tradicionalne oblike so tudi konjički, podkvice, punčke in podobno.
Lect je bil v poznem srednjem veku poznan pri družbeni eliti, v novem veku pa je postal izdelek mestne obrti. V 19. stoletju so pričeli lect izdelovati tudi na podeželju. Prodajali so ga predvsem na sejmih. Izdelki medičarstva, svečarstva in lectarstva so se po tradiciji izdelovali v skupni obrtni delavnici. Obrtniki so od čebelarjev kupovali med v satju in ga sami točili v stiskalnici. V prvem stiskanju so dobili med za medeno pecivo, v drugem med za medene štruklje in zadnjič še med za medico in medeno žganje. Ostalo jim je satje, ki so ga uporabili za izdelavo sveč.
