Današnjo podobo Krope je oblikovala večstoletna
kovaška tradicija. Vodna moč, potok Kroparica, ki izvira nad naseljem, s stalnim bučanjem ustvarja v Kropi posebno vzdušje. Ob njem se na obeh straneh ob breg doline stiskajo stare
fužinarske hiše iz 17., 18. in 19. stoletja.
Arhitektura govori sama zase: velike hiše s številnimi majhnimi okni, portali iz
peračiškega tufa, kovano okrasje v obliki okenskih mrež, svetilk in izveskov, poleti pa na oknih cvetijo rdeči nageljni. Med hišami po svoji velikosti izstopajo Klinarjeva (Kropa 10), Pibrovčeva (Kropa 13), Potočnikova (Kropa 56) in Macolova (Kropa 58).
Trg Kropa se je razvil ob potoku Kroparica v
Lipniški dolini.
Železarstvo se je tu začelo razvijati v 14. stoletju, v 15. stoletju je imela Kropa že dve fužini. V njih so talili železovo rudo z Jelovice in v posebnih kovačnicah – vigenjcih kovali žeblje.
Žeblji, ki so bili stoletja glavni izdelek tukajšnjih kovačev in kovačic, so iz Krope potovali v svet, največ prek Trsta in Benetk.
Večstoletna tradicija je začela ugašati v 19. stoletju, a je preživela do danes. V 20. stoletju je Kropa postala sinonim za
umetniško kovanje in se razvila v središče umetnega kovaštva Slovenije. Domačin, mojster Joža Bertoncelj (1901–1976), se je v zgodovino zapisal kot slovenski mojster umetnega kovaštva. Tradicijo nadaljujejo posamezni umetniški kovači in podjetje UKO Kropa.
Osrednji del naselja predstavlja kroparski trg –
Plac. Na njem stoji spomenik žrtvam NOB z umetniško kovanimi skulpturami. V bližini, na mestu, kjer je zoper kroparske protestante pridigal škof Tomaž Hren, stoji Florjanovo znamenje.
Nad hišami kot stražarja stojita dve cerkvi, vsaka na svojem pobočju. Na levem bregu Kroparice stoji farna
cerkev sv. Lenarta, na desnem bregu pa podružnična
cerkev Matere božje, ki ji domačini rečejo kar Kapelica.
V Kropi je ohranjene tudi precej tehniške dediščine. Ob vhodu v stari del naselja je lepo obnovljen bajer spodnje fužine, od njega pa skozi celo naselje opazujemo vodne kanale z zapornicami. Najbolj reprezentančen objekt tehniške dediščine je žebljarska kovačnica
vigenjc Vice, ki je danes muzejski objekt. Ohranjena sta še Bodlajev vigenjc in
Slovenska peč v zgornjem delu Krope. Slovenska peč, ki je delovala do sredine 15. stoletja, je najstarejša ohranjena talilnica železove rude v Sloveniji.
Zaradi ohranjene stavbe in tehniške dediščine je bila Kropa že leta 1953 kot prvo naselje v Sloveniji zaščitena kot
kulturni spomenik.