Radol'ca - Pristno Sladka
12°C,
 (Vir: ARSO) Več o vremenu v Radol’ci
Išči

Graščina Katzenstein

V srcu vasi Begunje se razprostira mogočen dvorec Katzenstein, ki ima status kulturnega spomenika državnega pomena. Sprehodite se pod krošnjami kostanjevega drevoreda do Plečnikovih umetnin in urejenega grobišča talcev v parku.
Graščina Katzenstein, prvotno poznana kot dvor Begunje, je bila zgrajena v 14. stoletju, današnja podoba pa je nastala s prenovami v 16., 17. in 18. stoletju. Renesančna osnova iz 16. stoletja je bila v naslednjem stoletju obogatena z novim pravokotnim stanovanjskim poslopjem, v katerega vodi s štukaturami okrašeno enoramno stopnišče. 

V 18. stoletju so po baročnih zgledih na drugi strani prizidali še en stanovanjski trakt in tako ustvarili simetrično pročelje graščine z izstopajočim rizalitom v osrednjem delu. Na pročelju graščine je 22 osi oken v štirih nadstropjih. 

Od druge polovice 14. stoletja pa vse do leta 1764 so bili lastniki Kacijanarji, po katerih je graščina dobila tudi ime. Hudo preizkušnjo je doživela leta 1439, ko jo je razdejal Jan Vitovec. V času protestantizma je bila v nekdanjem stolpu protestantska kapela, v kateri je pridigal Jurij Dalmatin in ki jo je protireformacijska komisija pozneje razstrelila. 

V 18. stoletju so lastniki postali znameniti grofje Lambergi, jo združili s posestjo gradu Kamen in se v graščini, ker je bila udobnejša, tudi naselili. Pozneje je postala last ljubljanskega fevdalca Jermana, ta pa jo je leta 1875 prodal avstro-ogrski pravosodni upravi, ki je v njej uredila žensko kaznilnico. Vodile so jo usmiljenke reda sv. Vincencija Pavelskega. V času nemške okupacije so bili v graščini zaprti politični zaporniki, po vojni pa je bila nekaj časa ponovno ženska kaznilnica. Od leta 1953 je v večjem delu graščine Psihiatrična bolnišnica Begunje. Pritlična stavba na severozahodnem delu bivanjskega trakta je bila dozidana leta 1875. V njej so bili med okupacijo zapori, od leta 1961 pa je preurejena v Muzej talcev.

Ob graščini so za visokim zidom ostanki nekdanjega baročnega parka. Zasnovan je bil v pravilnem mrežastem vzorcu s 16 ornamentiranimi polji in fontano na križišču. 

Med graščino in parkom se prične kostanjev drevored, ki vodi k paviljonu s kapelico sv. Jožefa. Načrte zanjo je v letih 1937–38 po naročilu usmiljenk reda sv. Vincencija Pavelskega izdelal arhitekt Jože Plečnik. Paviljon, ki spominja na antični tempelj in kaže tipično podobo Plečnikovih del, je dobil ime Jožamurka. Streha kapelice počiva na stebrih z dorskimi kapiteli, ki so zidani v kombinaciji kamna in opeke. 

Ob poti k paviljonu stoji odprta lopa Brezjanka, ki je v letih 1938–39 ravno tako nastala po načrtih Jožeta Plečnika in naročilu usmiljenk. Šest neobdelanih lesenih debel nosi streho, ki je pokrita z betonskimi ostrešniki. Na srednjem stebru je bil nekoč Marijin kip, med stebri pa sta dva para klopi.

V parku je urejeno grobišče 457 talcev in 18 borcev druge svetovne vojne, ki ga je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar. Kipi Talca in Pripornika iz brona ter Talke iz kraškega marmorja, ki stojijo v parku, so delo Borisa Kalina. Tam je tudi nekdanji zvon iz župnijske cerkve, ki ga je leta 1923 vlila Kranjska industrijska družba, in spomenik žrtvam fašističnega nasilja Sintom.

Graščina z zapori in parkom z grobiščem ter Plečnikovima Jožamurko in Brezjanko so razglašeni za kulturni spomenik državnega pomena. Ogled notranjosti stavbe ni mogoč, lahko pa si ogledate del poslopja z muzejem in park.


E-obveščanje
Naročite se na novice o dogodkih v Radol'ci
Prijava
Slovenske alpe  

I feel Slovenia