Radol'ca - Pristno Sladka
6°C, megla
megla (Vir: ARSO) Več o vremenu v Radol’ci
Išči

Marijino vnebovzetje v Lescah

Lesce veljajo za najstarejšo Marijino božjo pot na Kranjskem. Prva cerkvena zgradba naj bi stala na tem mestu že v rimski dobi, v 4. stoletju. Danes leška župnijska cerkev predstavlja enega najpomembnejših baročnih spomenikov na Gorenjskem.

 


Sredi 12. stoletja so staro cerkev, ki je bila posvečena Mariji in je privabljala številne romarje, porušili in na njenem mestu zgradili novo. Leseno kapelo je takrat zgradil briksenški duhovnik na svojem posestvu, pozneje pa z dovoljenjem oglejskega patriarhata na istem mestu postavi kamnito kapelo. 

V 14. stoletju je bila cerkev triladijska in je imela tri prezbiterije z oltarji Matere božje, sv. Andreja in sv. Janeza Krstnika. Konec stoletja so jo prezidali v gotskem slogu, v 17. in 18. stoletju pa je dobila baročno preobleko. Prvotni leseni strop v ladji so nadomestili s kupolo, podrli tri prezbiterije in naredili enega kvadratnega, stranska dva pa spremenili v zakristijo. Prezbiterij je leta 1736 poslikal Franc Jelovšek z iluzionistično upodobitvijo Marijinega vnebovzetja.

Glavni oltar, posvečen Materi božji, je iz 18. stoletja in vsebuje več kipov različnih umetnikov iz 17. in 18. stoletja. V tronu je Marija z Jezusom v naročju in krono na glavi. Ob straneh sta kipa Marijinih staršev, Joahima in Ane. Na vrhu je v sredini slika sv. Trojice, delo Leopolda Layerja, ob straneh pa kipa sv. Apolonije in sv. Agate.

Stranski oltar sv. Antona Padovanskega je delo Janeza Vurnika, sliko zanj pa je naslikal Matija Bradaška. Oltar sv. Andreja je tovarniško tirolsko delo, prav tako kot tudi oltar na desni strani.

Radovljiški graščak Ditrichstein je leško cerkev izročil protestantom. Iz tega časa izvira slika Jezusovega krsta v reki Jordan iz 16. stoletja. To delo neznanega severnoitalijanskega avtorja je najstarejša slika v cerkvi, ki hrani tudi kakovostne postne slike Leopolda Layerja iz leta 1795.

V notranjosti cerkve je mogoče opaziti tudi grbe plemiških rodbin in poznejših držav. Med njimi naj omenimo grbe Ortenburških grofov, Celjskih grofov, Habsburžanov in Thurnov, pa tudi grb Kraljevine Jugoslavije, Federativne republike Jugoslavije in Slovenije.

Na fasadi cerkve je ohranjena gotska freska Marije kraljice z Jezusom na prestolu s signaturo slikarjev Nikolaja in Štefana iz Gorice, ki sta delovala na prelomu 14. in 15. stoletja. Freska velja za najstarejšo podpisano fresko na Slovenskem. V pročelju cerkve najdemo fresko akademskega slikarja Vinka Tuška iz leta 1995, ki je nadomestila prvotno fresko iz obdobja gotike.

Zanimivost župnijske cerkve je tudi zvonik, ki je ločen od cerkve, kar v slovenskih deželah ni običajno. Prvotni zvonik, ki se je cerkve držal na pročelju, je bil porušen v potresu leta 1511, vidni pa so ostanki zadnje stene. Po potresu so novi zvonik zgradili ločeno od cerkve in ga pozneje povečali ter konec 18. stoletja delno barokizirali. Na prostostoječem zvoniku najdemo gotski portal z letnico nastanka 1522–23.


E-obveščanje
Naročite se na novice o dogodkih v Radol'ci
Prijava
Slovenske alpe  

I feel Slovenia