Radol'ca - Pristno Sladka
18°C,
 (Vir: ARSO) Več o vremenu v Radol’ci
Išči

Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah

Cerkev sv. Vida, razglašena za baziliko Marije Pomagaj, je slovensko narodno svetišče. Milostna podoba Marije Pomagaj od milostnih ozdravitev leta 1863 privablja romarje iz Slovenije in Evrope. Devica Marija je zaščitnica slovenskega naroda, Brezje pa so slovensko romarsko središče.
Romarski urad
Brezje 72, Brezje
T: 04 537 07 00
E: info.brezje@marija.si
www.marija.si
Na mestu današnje romarske cerkve na Brezjah je prva cerkev stala v 14. ali 15. stoletju. Posvečena je bila sv. Vidu. Kasneje so prizidali kapelici sv. Antona Puščavnika in Matere božje.

Kranjski slikar Leopold Layer je leta 1814 kapelo Matere božje poslikal kot zaobljubo za rešitev iz ječe. Layer se je namreč med prestajanjem zaporne kazni v obdobju Ilirskih provinc zaobljubil porisati Marijino kapelico na Brezjah, če bo živ prišel iz ječe, kar se je tudi zgodilo po odhodu Francozov. Nastala je milostna podoba Marije Pomagaj. Vendar slika ni njegovo izvirno delo. Nastala je po Marijini sliki Luka Cranacha s Tirolske. Okvir je bil prvotno lesen, današnjega pa je zasnoval arhitekt Tone Bitenc leta 1977.
Svete maše:
Poleti:
Ponedeljek - sobota: 7.00, 8.30, 10.00, 19.00
Nedelja in prazniki: 7.00, 8.30, 10.00, 11.30, 16.00, 19.00

Pozimi:
Ponedeljek - petek: 7.00, 10.00, 18.00
Sobota: 7.00, 8.30, 10.00, 18.00
Nedelja in prazniki: 7.00, 8.30, 10.00, 11.30 16.00, 18.00
Nova Marijina podoba je v cerkev privabljala vedno več obiskovalcev. Današnja mogočna novorenesančna cerkev je delo arhitekta Roberta Mikovitza iz Gradca in je bila posvečena leta 1900. Pročelje je bogato okrašeno z mozaičnimi simboli, napisi, rozeto in drugim likovnim okrasjem.

Med dvema polkrožnima stebroma iz rdečega marmorja so umetelno oblikovana dvokrilna vrata po načrtu Janeza Vurnika iz Radovljice. Na desnem krilu so od spodaj navzgor izrezljane podobe prerokov, ki so napovedovali Marijino rojstvo: Mojzes, David in Izaija. Na levem krilu so upodobljene Marijine predpodobe: Sara, Rahela in Judita. Nad podbojem glavnih vrat je marmornati relief Marije Pomagaj. Na levi strani reliefa sta angela Rafael in Gabrijel, na desni pa žena na bolniški postelji, ki z domačimi zaupno prosi Marijo Pomagaj za zdravje.

Nad južnimi stranskimi vrati je v oknu doprsni kip Marije z detetom, delo akademskega kiparja Borisa Kalina, ki je nekoč stal v parku ob železniški postaji v Otočah in tam pozdravljal prihajajoče in odhajajoče romarje.

V atriju med cerkvijo in samostanom stoji kapelica sv. Frančiška Asiškega, izdelana v slogu slovenske planinske koče po načrtih Janeza Vurnika. Oltarna slika je delo slikarja Lojzeta Perka. Atrij je okrašen z mozaiki, ki so jih po Vurnikovih načrtih izdelale šolske sestre v Radovljici.

Notranjost cerkve je enotna renesančna stavba. Nad belim glavnim oltarjem je mozaična slika sv. Vida, ki je še zdaj patron cerkve. Ob njem sta kipa sv. Frančiška in sv. Klare. Glavni oltar in vsi trije stranski oltarji so delo slovenskih umetnikov. Glavni oltar in oltar sv. Antona Padovanskega (levi) ter oltar sv. Antona Puščavnika (desni) so delo Janeza Vurnika. Oltarni sliki sta delo slikarja Ivana Groharja. Veliki tabernakeljski oltar velja za najlepšega med Vurnikovimi tabernakeljskimi oltarji. Vsi oltarji so bogato okrašeni v inkrustacijski tehniki.

Oltar Srca Jezusovega je leta 1912 izdelal Vurnikov naslednik Jože Pavlin iz Radovljice, oltarno sliko pa je naredil Ivan Vavpotič. Kipe za glavni oltar in stranske tri oltarje je izdelal Jože Pavlin.

Kapela Marije Pomagaj je središče brezjanskega svetišča. Tudi po gradnji nove cerkve je ostala na prvotnem mestu. Strop in Marijino podobo v lesenem oltarju je leta 1814 poslikal Leopold Layer. Sčasoma so se freske zabrisale, oltar pa preperel.

Po načrtih arhitekta Janka Omahna so kapelico prenovili leta 1954. Nova kapelica enake velikosti je še vedno preprosta in domača. Tlak kapele je iz brušenega bosanskega granita, stene so obložene z istrskim marmorjem. V kotih stojijo pozlačeni kipi iz prvotnega oltarja: sv. Joahim, sv. Ana, sv. Valentin in sv. Rok. Strop je pozlačen. Oltar, majhen kakor prej, je iz belega kararskega marmorja. Na pozlačenem tabernaklju visi na vinski trti grozd z jagodami iz bleščečih rubinov. Nad tabernakljem je milostna podoba Marije Pomagaj, ki jo obdaja pozlačen kovinski okvir, posut z različnimi naravnimi kamni, nabranimi po vsej slovenski domovini.

Pozornost v cerkvi zaslužijo še križev pot, barvna okna, delo slovitih tirolskih steklarjev in prižnica, ki jo je izdelal Jože Pavlin.

Ob baziliki je frančiškanski samostan, zgrajen 1898. Prostor pred baziliko je urejen po načrtih Jožeta Plečnika. V parku je kip svete družine in spomenik papežu Janezu Pavlu II., ki je cerkev sv. Vida leta 1988 razglasil za baziliko. Slovenski narod se je na Brezjah 15. avgusta 1992 posvetil Devici Mariji. Januarja leta 2000 je bila bazilika Marije Pomagaj razglašena za narodno svetišče.

Brezjanska božja pot k Mariji Pomagaj je ena najbolj obiskanih v Sloveniji. Od leta 1800 je Brezje obiskalo že več kot trinajst milijonov vernikov.


E-obveščanje
Naročite se na novice o dogodkih v Radol'ci
Prijava
Slovenske alpe  Zgodovinska mesta
I feel Slovenia
Linhartova dvorana Radovljica
www.bled.si